Forum obrti in podjetništva bo 10. maja - Gospodarsko razstavišče
SI
Show menu

Forum obrti in podjetništva bo 10. maja

9. 5. 2013
Predstavniki OZS in Vlade RS skupaj o rešitvah za izhod iz gospodarske krize

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 30. april 2013 – Forum obrti in podjetništva je namenjen predstavitvi vsakoletnih zahtev ter dialogu med predstavniki obrti in malega podjetništva ter Vlade. Letošnjega Foruma obrti in podjetništva, ki bo v petek, 10. maja, ob 14. uri, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se bo udeležila predsednica Vlade mag. Alenka Bratušek, poleg nje pa tudi oba resorna ministra – minister za finance dr. Uroš Čufer ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik. 


Forum, ki bi moral biti aprila v okviru Ljubljanskega obrtno-podjetniškega sejma, je OZS odpovedala, saj se je Vlada opravičila, ker je bila polno zaposlena s pripravami ukrepov, s katerimi naj bi se Slovenija izognila prihodu trojke. Glede na to, da je od vladnih ukrepov odvisna tudi prihodnost obrtnikov in malih podjetnikov, se je tako OZS raje odločila, da se z Vlado sreča, ko bodo ukrepi oblikovani do te mere, da se bo o njih dalo vsebinsko razpravljati.

OZS si želi, da bi Vlada RS bolje prisluhnila letošnjim zahtevam, saj so lanskoletne ostale v 68 odstotkih nerealizirane (71 od 104 zahtev), realiziranih ali delno realiziranih je bilo le 27 zahtev, v postopku reševanja jih je še 6. Ob tem OZS opozarja, da se je treba zavedati pomena obrti ter malega podjetništva, ki je ob nastanku samostojne države predstavljal vitalni del slovenskega gospodarstva in zagotavljal številna delovna mesta. OZS je v preteklosti s svojimi zahtevami veliko prispevala k izboljšanju poslovnega okolja, v prihodnje pa si želi, da bi bilo pozitivnih premikov v luči izboljšanja razmer na področju malega gospodarstva še več. Letošnjih 95 zahtev so v OZS strnili v deset poglavij, zahteve pa so objavljene tudi na spletni strani OZS

Tretjinska blokada in revizija pavšala

Vlada ima letošnje zahteve slovenske obrti in podjetništva že v rokah. Te so zbrane v knjižici z naslovom Mi poznamo rešitve za izhod iz krize, OZS pa jim je dodala še nekatere nove predloge ukrepov, ki do priprave tiskane izdaje zahtev še niso bili oblikovani. 

Zbornica tako v primeru davčnega dolga namesto popolne blokade transakcijskega računa predlaga tretjinsko blokado. Po njenem mnenju je takšna rešitev boljša, ker odgovarja duhu časa. V trenutnih razmerah namreč obrtniki in podjetniki, ki zaidejo v težave, nimajo možnosti najetja premostitvenih kreditov pri bankah. »Če želimo ohraniti obrtne dejavnosti in mala podjetja, je to edini način, da jim omogočimo karseda normalno opravljanje poslov, pridobivanje poslov, plačevanje delavcev, nabavo materiala in seveda poplačevanje davčnega dolga. Bistvo tega predloga je, da država za pomoč gospodarstvu ne potrebuje sredstev iz proračuna, ampak mu pomaga na ta način, da mu omogoča, da si pomaga samo,« je pojasnil predsednik OZS Alojz Kovšca. S tem predlogom OZS bi se zmanjšalo število davčnih dolžnikov oziroma bo dolg poplačan v določenem roku, poleg tega pa bi se ustavil proces odpuščanja delavcev, saj jih marsikateremu delodajalcu ob postopnem odplačevanju davčnega dolga niti ne bi bilo treba odpustiti. 

OZS predlaga tudi revizijo pred časom uzakonjene možnosti pavšalne obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki je po njenem mnenju popolnoma zgrešila svoj cilj. Če bi bila ta bolj stimulativna, bi se za to obliko obdavčitve odločilo več obrtnikov in podjetnikov, imela pa bi tudi neposreden vpliv na zmanjšanje obsega sive ekonomije. OZS je v okviru ukrepov za boj proti sivi ekonomiji Vladi predlagala, naj uvede obvezno registracijo v pavšalno obdavčitev za eno leto vseh tistih, ki jih zaloti pri nelegalnem opravljanju dejavnosti. S tem bi po mnenju OZS dobili precej bolj prijazno poslovno okolje, država pa bi na ta način zmanjšala število tistih, ki na eni strani zlorabljajo socialne transferje, na drugi strani pa s svojim delovanjem rušijo trg in druge podjetnike. 

Kratek povzetek letošnjih zahtev sledi v nadaljevanju. 

1. Zbornična organiziranost

Kljub nedavno sprejetim spremembam obrtnega zakona se OZS vse od ustanovitve predhodnice današnje OZS zavzema za to, da bi bil zbornični sistem v Sloveniji v celoti organiziran po javnopravnem modelu z obveznim članstvom. V zbornici so prepričani, da je to stališče pravilno, saj to potrjuje zbornična organiziranost v sosednjih in gospodarsko najpomembnejših državah v Evropi (Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg, Švica,…). Dodaten argument za javnopravni model z obveznim članstvom je, da sta v večini teh držav predvsem obrt in malo gospodarstvo tudi v sedanjem času v bistveno boljšem stanju kot v Sloveniji. OZS ves čas zagovarja stališče, da so zagotovo potrebne določene spremembe v zbornični organiziranosti, vendar pa je javnopravni model z obveznim članstvom treba ohraniti. »Zagotovo bi tako pomembno vplivalo na gospodarsko rast, na uravnoteženo zastopanje gospodarskih interesov, na neposreden vpliv gospodarstva na izobraževalni sistem in ne nazadnje na večjo zaposljivost kadrov, ki jih gospodarstvo dejansko potrebuje,« so prepričani v OZS.

2. Ugodnejše davčno okolje

Velik del letošnjih zahtev slovenske obrti in podjetništva se nanaša na ugodnejše davčno okolje. OZS je prepričana, da bi morala biti najpomembnejši cilj večine ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti večja konkurenčna sposobnost Slovenije. Problem Slovenije pa je, da cena izdelkov in storitev vsebuje kopico dajatev (davkov, prispevkov, taks), zaradi katerih ta cena pogosto celo presega tržne cene primerljivih izdelkov na svetovnem trgu. Poleg tega OZS meni, da so pomemben dejavnik za oživitev in spodbujanje nastajanja novih podjetij tudi davčne olajšave, ki so še vedno preozko in prezapleteno opredeljene in delujejo premalo stimulativno, treba bi bilo razširiti olajšave za zaposlovanje, rešitve za ponovno rast in širitev panoge pa bi bilo nujno poiskati tudi na področju gradbeništva. 

3. Dolžniško-upniška razmerja ter javna naročila

Plačilna nedisciplina je ob prevelikem obsegu sive ekonomije zagotovo najbolj škodljiva za gospodarstvo, predvsem za obrtna in mala podjetja. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, ki je bil sprejet z namenom izboljšanja plačilne discipline, ni dal pričakovanih rezultatov. Tudi novela tega zakona, ki je uvedla nov instrument zavarovanja plačil – izvršnico, po mnenju OZS ne daje pričakovanih rezultatov. »Ugotavljamo celo, da se je, s sprejeto novelo, učinek še poslabšal, saj je ta uvedla kar dodatnih sedem izjem, na podlagi katerih ni potrebne prijave v obvezni pobot,« pravijo v OZS. K izboljšanju plačilne discipline lahko po mnenju OZS prispeva tudi hitrejši in učinkovitejši izvršilni postopek, potrebne pa so še spremembe na področju prisilne poravnave in stečajnih postopkov. Zbornica že nekaj časa opozarja tudi na neustreznost sistema javnih naročil, ki so za obrtna in mala podjetja zelo pomembna, in predlaga, da se zakon o javnem naročanju pripravi popolnoma na novo ali pa se obstoječega temeljito novelira. 

4. Siva ekonomija

Prevelik obseg sive ekonomije v Sloveniji potrjujejo različne domače in tuje raziskave o obsegu sive ekonomije, pri čemer so podatki za Slovenijo dokaj neugodni, saj se ta obseg v daljšem obdobju giblje med 23 in 28 odstotki bruto domačega proizvoda. V OZS se dobro zavedajo posledic sive ekonomije, zato se že vrsto let poglobljeno ukvarjajo s tem problemom, predvsem pa z dejavnostmi, ki neposredno posegajo na področje dela obrti in malih podjetnikov ter s tem ustvarjajo nelojalno konkurenco legalnemu delu gospodarstva. Zbornica je bila tudi pobudnik za sprejem Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. »Za koliko sredstev so zaradi prevelikega obsega sive ekonomije prikrajšane javne blagajne (državni proračun), lahko le ocenjujemo, zagotovo pa lahko govorimo o najmanj dveh milijardah evrov. Prav slednje bi moral bit dovolj velik izziv za vlado, da bo končno ustrezno ukrepala,« poudarjajo v OZS.

5. Delovno in socialno pravo

V zadnjem času so se z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, novim zakonom o delovnih razmerjih in novelo zakona o urejanju trga dela na področju delovno socialnega prava zgodile pomembne strukturne spremembe. Nova delovno socialna zakonodaja delno rešuje zahteve glede segmentacije in fleksibilnosti trga dela, nikakor pa to ne rešuje konkurenčnosti našega gospodarstva, menijo v OZS. Ti novi zakoni namreč niso uredili vsega, kar gospodarstvo potrebuje za večjo konkurenčnost in razvoj, zato je, kot pravijo v OZS, potrebno v čim krajšem času pripraviti nove spremembe. 

6. Odprava administrativnih ovir

V Sloveniji je bilo v zadnjih letih odpravljenih veliko administrativnih ovir, žal pa se s sprejemom novih zakonskih ureditev tako na ravni EU kakor nacionalni ravni vedno znova pojavljajo nove. Zbornica v letošnjih zahtevah opozarja na administrativne ovire na področju deregulacije poklicev in vstopa v dejavnosti, čezmejnega opravljanja storitev, pridobivanja dovoljenj za gradnjo, obvezne prijave kratkotrajnih del na višini, delovnih dovoljenj za tuje delavce, varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in plačevanja nadomestil za avtorske pravice.

7. Spodbudno podporno okolje za podjetništvo

OZS opozarja, da so ukrepi in programi spodbud za podjetništvo večinoma namenjeni srednje velikim podjetjem, dostopnost in prijavni postopki v povezavi s kandidiranjem za pomoč so preveč zapleteni. Najbolj problematično pa je to, da so številni ukrepi namenjeni celotni skupini malih in srednje velikih podjetij, katerih razpon je izredno velik. »Ni dovolj, da mikro in mala podjetja omenjamo zgolj v strategijah in različnih aktih, potrebno je, da se ukrepi, ki so namenjeni svetovalni pomoči, investicijam, razvoju in internacionalizaciji izvajajo na način, ki je koristen in enostavno dostopen mikro in malim podjetjem, ki so te pomoči najbolj potrebna,« pojasnjujejo v OZS. Prav tako, še pravijo, je potrebno vzpostaviti tesnejše sodelovanje med institucijami, ki izvajajo te ukrepe, v pripravo ukrepov pa vključiti čim več tistih institucij, ki imamo vsakodnevne stike s podjetji in poznajo njihove potrebe, probleme in želje. 

8. Varstvo okolja


Posebne težave slovenskim obrtnikom in podjetnikom zagotovo predstavlja tudi izpolnjevanje zahtev s področja varstva okolja, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih virov in strokovno usposobljenega kadra, saj večinoma nimajo zaposlenih, ki bi se prednostno ukvarjali s področjem varstva okolja. Skrb za nemoteno delovanje podjetja ter izpolnjevanje predpisov je tako v večini primerov prepuščena delodajalcu. Poleg tega pa nacionalni predpisi pogosto zahtevajo več kot v drugih, nam primerljivih državah, veliko je tudi administrativnih bremen, kar vpliva na manjšo konkurenčno sposobnost obrtnikov, zato v letošnjih zahtevah zbornica predlaga kar nekaj popravkov aktov, vezanih na varstvo okolja.

9. Pomen poklicnega in strokovnega izobraževanja

OZS usmerja svoja prizadevanja na področju izobraževanja in usposabljanja ustreznega kadra za obrt in podjetništvo v nenehno krepitev socialnega partnerstva, v okviru katerega poteka načrtovanje, programiranje in izvajanje programov izobraževanja in usposabljanja. Izvajanje programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja pomeni za obrt in podjetništvo vir strokovnega kadra, zato so izvajanje javnih pooblastil, sodelovanje s pristojnimi institucijami za ohranjanje poklicev in promocija le-teh ključne naloge obrtno-podjetniškega zborničnega sistema. Zato so v OZS prepričani, da bodo imele spremembe štipendijske zakonodaje z uvedbo deficitarne štipendije zagotovo pozitiven učinek pri odločanju mladih za obrtne poklice. Poleg tega pa zbornica opozarja tudi na nujnost usposabljanja zaposlenih. Meni, da je zato temu področju treba nameniti dovolj pozornosti in tudi sredstev na javnih razpisih in v projektih ter v sklopu aktivne politike zaposlovanja. 

10. Ukrepi, pomembni za posamezne dejavnosti


Strokovna znanja in argumenti posamezne obrtne panoge, ki jih predstavljajo strokovne sekcije, postajajo vse bolj pomemben dejavnik v pogovorih med partnerji v socialnem dialogu, ki je temelj za napredek in zaščito državnih in tudi lokalnih interesov v času globalizacije. Prav zaradi krepitve pomena stroke je možno ustvarjati ugodno gospodarsko okolje, kar pomeni tudi dodatno zaposlovati, povečevati družbeno blaginjo in krepiti ugled obrti. Med letošnjimi zahtevami, ki zadevajo posamezne panoge, jih je največ s področja prometa ter gostinstva in turizma, izpostavljene pa so še domača in umetnostna obrt, lesarstvo in storitvene dejavnosti.