Začetek pri 16:12

pogovor Iztok Bricl direktor ljubljanskega Gospodarskega razstavišča

Slovenija - sreda, 18.07.2012 Tekst: Jan Konečnik

Je to za našo prestolnico dober rezultat?
Je in ni. Mi si želimo več. Ljubljana je eno lepših evropskih mest, če citiram našega župana, celo najlepše na svetu. Prvič se je pri nas tudi zgodilo, da smo prek Turizma Ljubljana stopili skupaj hotelirji, podjetja, ki privabljajo kongrese, Cankarjev dom, mi in mesto Ljubljana, da skupaj delujemo in privabljamo kongrese v Slovenijo, predvsem v Ljubljano. To "zvezo" smo ustanovili dober mesec nazaj. Skupaj namenjamo denar, skupaj bomo nastopali na mednarodnih razpisih. Naš cilj je privabiti šest velikih kongresov na leto, predvsem nas zanimajo zdravniški pa tudi farmacevtski kongresi.

Kaj pa bi, recimo, privabilo zanimiv farmacevtski kongres v Ljubljano?
Kot prvo moraš imeti infrastrukturo, da lahko tako zadevo izpelješ. Zelo pomembni sta tudi lega in razpoznavnost države, mesto kongresa pa mora ponuditi tudi dovolj drugih dejavnosti. Ljudje navadno pridejo s svojimi družinami in tudi preostali družinski člani morajo imeti kaj početi. Cena organizacije kongresa je sicer pomembna, vendar ne igra glavne vloge. No, pa seveda kulinarika, to je tudi treba dodati.

Na katerem mestu pa je Gospodarsko razstavišče v slovenskem merilu?
Smo na vrhu, gotovo. Ne bi želel hvaliti Gospodarskega razstavišča, vendar tudi v mednarodnem pogledu so najboljši sejmi večinoma v prestolnicah. Glavno mesto pač ima svoje prednosti. Mi smo imeli približno dve leti nazaj slabih 12.000 kvadratnih metrov površin, z najemom prostorov sosednjega Slovenijalesa jih imamo zdaj več kot 25.000 in smo infrastrukturno dovolj močni, da lahko privabimo dobre in zanimive sejme. Tudi v Avstriji so sejmi v Salzburgu pa Gradcu, a najboljši so na Dunaju. To seveda ni nujno, vendar je večinoma tako. V Ljubljani sta dva izmed boljših sejmov, torej Dom in Ambient, konkurirata pa nam Celje z mednarodnim obrtnim sejmom in Gornja Radgona s kmetijsko-živilskim sejmom.

Privabljate obiskovalce iz vseh koncev države?
Šestdeset odstotkov obiskovalcev prihaja iz širše ljubljanske regije. Iz Kranja, bolj proti Gorenjski, pride okoli 15 odstotkov, podobno iz Dolenjske, nekaj je obiskovalcev s Primorske. Zelo malo obiskovalcev pa imamo z druge strani Trojan, torej Maribora z okolico in Prekmurja.

Kaj pa je razlog za to? Oddaljenost, kupna moč?
Ne vemo točno, zakaj je tako. V Mariboru oglašujemo naše prireditve s plakati, tudi na radiih. Iz Murske Sobote, torej prekmurskega konca, nimamo verjetno niti odstotka obiskovalcev. Ta del potencialnih obiskovalcev ne prihaja v Ljubljano. Morda gre tudi za lokalpatriotizem, ne vem.

Gospodarsko razstavišče se je razširilo prostorsko, vendar je tukaj še vedno težava s parkirišči...
Imamo parkirišče, tudi relativno veliko. Problem je, da je na zadnji strani zgradbe. Že dalj časa imamo v načrtu zgraditi garažno hišo za 600 vozil, dali smo vlogo za spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta, da bi lahko gradili. To je edino, kar Gospodarskemu razstavišču še manjka. Načrt naj bi bil sprejet v letu in pol, potem pa lahko začnemo pripravljati gradbeno dokumentacijo. Vendar pred letom 2014 vsekakor ne bomo gradili.

Ste tako rekoč v središču mesta. Menite, da je to za sejmišče dobra lokacija, večina takšnih kompleksov po tujini je na obrobju mesta?
No, Razstavišče je deset, dvanajst let nazaj že imelo ideje, da bi se selilo na obrobje mesta, a do tega ni prišlo. Mi ostajamo na tej lokaciji, se tudi širimo. To, da smo v bližini središča, je prednost predvsem za zunajsejemsko dejavnost. Veliko lažje je imeti kongres tukaj, kot pa nekje na obrobju mesta. Če bi imeli le klasično sejemsko dejavnost, pa bi bilo mogoče tako z vidika cene zemljišča kot tudi dostopa morda nekoliko primernejše. A če pogledam celotno sliko, je za nas boljše, da smo tukaj, kjer smo. Smo praktično v središču mesta, imamo prenovljene, klimatizirane hale, če bi bili prostori v Slovenijalesu prosti bremen, bi jih tudi že odkupili. Takšna investicija zunaj mesta tudi ne bi bila smotrna, saj bi trajalo zelo dolgo, da bi se povrnila.

Kolikšna pa je cena prostorov v Slovenijalesu?
Prodajali so za 6,8 milijona evrov, vendar dokler lastnina ne bo zemljiško-knjižno urejena, ne morejo prodati. Ta cena je morda v času krize nekoliko visoka.

Imate v načrtu še kakšne druge infrastrukturne projekte?
Ja, v kratkem bomo začeli na novo urejati paviljon Jurček, ki bo postal nov vhod. Tako bo Razstavišče na 500 kvadratnih metrih dobilo vhod z recepcijo, informacijami, prodajo vstopnic - tako kot je to v dobrih sejmiščih. Letos smo na sejmu Dom namreč videli, da so ljudje v konici ob koncu tedna stali zunaj ob cesti in čakali na vstop. Dela bomo končali do jeseni.

Kaj pa poslovno, kakšni so načrti?
No, ni skrivnost, da je Gospodarsko razstavišče v preteklih letih poslovalo z velikim minusom, na štiri milijone evrov prihodkov je imelo milijon evrov izgube. Nam je lani uspelo realizirati pet milijonov evrov in poslovati z minimalnim dobičkom okoli 20.000 evrov, letos načrtujemo dobiček 50 tisočakov. V naslednjih letih načrtujemo vsaj nekaj sto tisoč evrov letnega dobička. Želimo, da bi bilo deset odstotkov od prodaje čistega dobička.

Zakaj so bili v prejšnjih letih poslovni rezultati slabi?
Težko komentiram, zakaj je bilo takrat tako. Mi smo v zadnjem letu in pol v partnerstvu z obrtno zbornico implementirali nov Ljubljanski obrtni sejem, ki ga je lani obiskalo 5000 ljudi, letos 10000, naslednje leto merimo na od 15.000 do 20.000 obiskovalcev. Dejavnost smo razširili tudi na zunajsejemsko, predvsem pa smo stroškovno veliko delali na obstoječih sejmih. Čim več stvari, ki so jih prej opravljala zunanja podjetja, zdaj opravimo s svojimi ljudmi. Privabili smo tudi večje število razstavljalcev. To je potem pripeljalo do tega, da je razstavišče po dolgem času videlo črne številke. (smeh)

Gospodarsko razstavišče je tudi lastnik precej velikega zemljišča na Brdu, mar ne?
Ja, za Tehnološkim parkom imamo skoraj 20.000 kvadratnih metrov veliko gradbeno parcelo, s katero je občina leta nazaj kot večinski lastnik dokapitalizirala razstavišče. Podjetje se je takrat odločilo, da bo zemljišče začelo urejati, pridobili smo pravnomočno gradbeno dovoljenje in zdaj imamo končno zemljišče, kjer je mogoče graditi 120 stanovanj. Iščemo kupca.

Kolikšna pa je cena?
Prodajamo za sedem milijonov evrov.

Pa boste dobili toliko, sploh v teh časih?
Zdaj je res težko. Vsi vemo, kakšna kriza je v gradbeništvu, težko je najti investitorja. Prej je bilo to veliko lažje, zdaj pa so banke precej nezaupljive. Je pa lokacija dobra, blizu mesta.

Januarja:
Alpe–Adria: Turizem in prosti čas
26. 1.–29. 1. 2012
Mednarodni sejem s ponudbo vseh turističnih destinacij regije Alpe–Jadran, tujih destinacij in konkretnih možnosti za preživljanje prostega časa

Salon plovil
26. 1.–29. 1. 2012
8. salon manjših športnih in turističnih plovil z mednarodno udeležbo

Marca:
Sejem Dom
6. 3.–11. 3. 2012
51. mednarodni sejem ponudbe za dom: gradbeništvo in stavbno pohištvo, ogrevalna in hladilna tehnika, notranja oprema, varovanje ter urejanje okolice

LOS – ljubljanski obrtno-podjetniški sejem
21. 3.–24. 3. 2012

Maja:
MUZA – festival knjige in umetnosti
23. 5. –26. 5. 2012
Nova prireditev s področja kulture

Oktobra:
Narava–zdravje
11. 10.–14. 10. 2012
43. sejem ponudbe izdelkov, dejavnosti in idej za zdravo življenje

Novembra:
Ambient Ljubljana – sejem pohištva
5. 11.–11. 11. 2012
23. pohištveni sejem

In Tehnika
27. 11.–29. 11. 2012
Mednarodni industrijski sejem tehnike, moderne tehnologije, sodobni pristopi, učinkovite rešitve

Marsikdo nas kot organizatorja industrije srečanj, to je poslovnih dogodkov, še ne pozna, zato vlagamo v promocijo te dejavnosti kar največ energije. Praktično ne mine dan, da se na GR ne bi odvilo kakšno poslovno srečanje – poslovna konferenca, seminar, predavanje … Če torej potegnemo črto pod vsemi dogodki, nas na najrazličnejših prireditvah obišče prek 400.000 ljudi na leto.

Pomemben podatek o uspešnosti sejmov je stalna rast in nadgrajevanje ter dopolnjevanje sejemske ponudbe. Kako se sejemska dejavnost razvija pri vas?
Nekateri sejmi pri nas imajo res že dolgo tradicijo, so dobro uveljavljeni med obiskovalci in razstavljavci: najstarejši sejem Dom je vitalen že več kot pol stoletja, nekaj manj sejem Narava-zdravje, turistični sejem je dejaven okrog 30 let, nekaj več kot dvajset let pa se vsako leto odvija pohištveni sejem. Odkar sem sam na Gospodarskem razstavišču, tj. dobro leto in pol, pa smo začeli razvijati tudi nove sejemske prireditve, kot so Ljubljanski obrtno-podjetniški sejem, Festival knjige in umetnosti in In.tehnika.
Pri sejmih je v prvi fazi zelo pomemben idejno-vsebinski koncept: zamejitev panoge, področja, ki ga sejem pokriva, oblikovanje vsebinskih sklopov, razstavni program ter obsejemske vsebine, ki so podprte s strokovnim zaledjem. Seveda se hkrati definirajo tudi ciljne skupine obiskovalcev: je sejem namenjen najširši javnosti, kako jo nagovarjati; koga želimo še posebej pritegniti; je sejem bolj poslovne narave ipd. Sejemske prireditve bodo vedno zanimive in aktualne, ker omogočajo neposreden stik med ponudnikom in povpraševalcem in ker omogočajo vrsto inovativnih pristopov do uspešnega sejemskega nastopa. Tu je še veliko možnosti neizkoriščenih, zato ponekod uvajamo izobraževanje razstavljavcev. To je naša dodana vrednost za skupen uspeh. Odločilne pa so tudi obsejemske vsebine: razna predavanja, predstavitve oziroma svetovanja za obiskovalce. Sejem pa je lahko vzporedno tudi prostor za strokovna srečanja. Na primer na sejmih Alpe–Adria: turizem in prosti čas ali na Domu in Ambientu združujemo strokovnjake na svojih stanovskih srečanjih. Tudi strokovno zaledje jamči za uspešnost sejma.

Prirejate tudi mednarodne sejme. Kateri je najbolj odmeven, morda organizacijsko tudi najbolj zahteven?
Skoraj vsi sejmi pri nas so mednarodni, le da ne toliko v smislu neposrednih razstavljavcev iz tujine, ampak bolj slovenskih podjetij, ki zastopajo tuja. Izjema je sejem Alpe–Adria: TIP. Naš največji turistični sejem smo umestili tudi uradno v regijo Alpe-Jadran, ki obsega regije iz Italije, Avstrije in Madžarske ter Slovenijo in Hrvaško v celoti. Na sejmu se predstavljajo tudi bolj oddaljene destinacije. Največji izziv pa je na sejem privabiti tuje ponudnike bodisi iz omenjene regije bodisi od kod drugod – utemeljiti, potencialnega razstavljavca prepričati, zakaj se mu lahko udeležba na sejmu obrestuje. Znati izdelati zgodbo, s katero ga boste osvojili oziroma se bo z njo identificiral.
Sicer pa je vsak sejem izziv, toliko lažji, če ima za seboj prepričljivo strategijo, cilje, vizijo. Najodmevnejša sejma pri nas sta sejma Dom in Ambient, a nič manj zahtevno ni postavljati ostalih sejmov, ki imajo toliko več manjših, specifičnih razstavljavcev. Posebno poglavje so nove sejemske prireditve, ki zahtevajo še posebej veliko naporov, tudi glede oglaševanja in PR. Znano je, da vsak nov dogodek potrebuje vsaj nekaj let, da si pridobi svojo publiko.

Obiskujete tudi sejme v tujini – se v Sloveniji lahko primerjamo s kom izven naših meja, smo lahko komu zgled?
Slediti tredom, spremljati konkurenco, velike in male, se od njih učiti, hkrati ideje od drugod nadgrajevati je poslanstvo vsakega tržnika, ki dela v tej storitveni dejavnosti. Sam sem v zadnjem času obiskal sejme na Dunaju, Celovcu, Zagrebu in Beogradu, naši tržniki spremljajo sejme v Londonu, v Milanu, Münchnu in drugod. Naj omenim, da je GR od lani član CEFA, kooperacijskega združenja sejemskih družb srednje, južne in vzhodne Evrope, katerih namen je okrepiti mednarodni pomen sejmov na tem geografskem območju. Letos aprila smo na GR gostili udeležence seminarja za mlade menedžerje s področja sejemske industrije. Bili so navdušeni nad našimi storitvami; razprava med predavatelji in udeleženci je pokazala, da delamo dobro. Samoumevno pa je, da se je treba strokovno kar naprej izobraževati, izpopolnjevati, razvijati, rasti …

Imate občutek, da so še tržne niše – tematike, ki bi lahko našle prostor na vašem sejmišču in dosegle potrebno zanimanje obiskovalcev?
Na trgu so vedno nove tržne niše, saj je to zakonitost razvoja. Trg se spreminja, prilagaja na trenutne razmere, tako je tudi s sejemsko dejavnostjo. To je živ organizem. Ozrimo se v preteklost: na GR so se odvijali sejmi, ki jih je pokopal čas. Poglejte, na primer, samo, kaj se je zgodilo z modno industrijo v Evropi. To ne pomeni, da sejem mode v Ljubljani ne bi bil dobrodošel, a zasnovan bi moral biti na povsem drugačnih temeljih. Po drugi strani pa je kulinarika področje, ki je večno, vedno aktualno. Letos smo jo ponovno uvedli v sejem Alpe–Adria.

Se s kakšnega dogodka spominjate kakšnega posebnega gosta, morda z njim povezano nepozabno ali nenavadno zgodbo?
Gospodarsko razstavišče je gostilo že veliko uglednih mednarodnih prireditev, od kongresov do kulturnih in družabnih dogodkov in z njimi tudi veliko mednarodno priznanih osebnosti, od politikov do kulturnikov. Al Gore, Naomi Campbell, Ben Affleck, Kevin Costner, velike zvezde iz sveta elektronske glasbe, jugonostalgije. Tudi politične stranke pogosto gostujejo pri nas, vladni predstavniki se udeležujejo otvoritev naših sejmov … Najpogostejša izkušnja, ki jo imamo na GR, je spoznanje, da so tudi VIP osebnosti ljudje kot vsi ostali in da je splošna kultiviranost, odprtost in srčnost vedno tista, ki odpira vrata povsod.

Za katere gospodarske panoge je v Sloveniji po vašem mnenju ali izkušnjah največje zanimanje za sejemsko dejavnost? Kateri sejmi so najbolj obiskani?
Kot sem že omenil, sta sejma z največ obiskovalci pa tudi razstavljavci sejma Dom in Ambient. Ponudbo prek 600 razstavljavcev iz 26 držav na sejmu Dom obišče približno 55.000 ljudi. Ambient pa je prav tako v petih dneh obiskalo 35.000 ljudi in si ogledalo ponudbo 297 podjetij iz 19 držav.

Na nekaterih sejmih, ki načeloma niso namenjeni ravno mlajši publiki (npr. sejem navtike) je moč opaziti veliko osnovnošolcev in srednješolcev. Kako jim približate in s čim prepričate k obisku sejma?
Salon plovil poteka hkrati s sejmom Alpe–Adria: Turizem in prosti čas, ki pritegne tudi veliko organiziranih obiskov šol. To je razlog, zakaj ste mlajše obiskovalce opazili na Salonu. Opazite pa jih lahko tudi na sejmu Narava–zdravje, obiskovalce smo “pomladili” tudi na Domu in Ambientu. Uporabljamo komunikacijske kanale, ki dosegajo tudi mlajše: naše sejemske prireditve se pojavljajo na Facebooku, nagovarjamo jih prek direktnega marketinga ipd.
S svojimi obsejemskimi vsebinami izobražujemo, osveščamo, podeljujemo nagrade, ki spodbujajo trajnostni razvoj, pomen oblikovanja v pohištveni industriji ali inovativnost v turizmu.

Gostite tudi maturante na maturantskih plesih, pripravljate koncerte…Tako imate pravzaprav pokrite vse starostne skupine?
Prizadevamo si, da bi bilo Gospodarsko razstavišče živo, dinamično stičišče, ki bi z raznoterimi dogodki privabljalo različne ljudi glede na interese in starostne skupine.

Na GR upoštevate tudi okoljsko naravnanost. S čim, na kakšen način?
Na GR upoštevamo okoljske vidike delovanja, tako da upoštevamo trajnostni razvoj in odgovornost do okolja: poskrbimo za recikliranje vseh vrst odpadkov ter za učinkovito uporabo energije in vode, prav tako za čim manjšo porabo slednje. Uporabljamo zabojnike za ločevanje 11 različnih vrst odpadkov.
GR je tudi družbeno odgovorno podjetje, ki v tem duhu na svojih prireditvah v obliki različnih projektov, kot so Top ideje – borza oblikovanja, Arhitekturni dialog ipd., ali kako drugače podpira številne visokošolske ustanove, spodbuja organiziran obisk šol na svojih sejemskih prireditvah, je pokrovitelj okoljevarstvenih projektov društva Planet Zemlja in Ekologi brez meja, ki so vrsto akcij za projekt Očistimo Slovenijo 2012 izpeljali na GR. Glede osveščanja trajnostnega razvoja sta zasnovani dve sejemski prireditvi GR: sejem Narava-zdravje v duhu naravi prijaznih izdelkov in storitev, predvsem sklop Zdrava prehrana in Eko dom, ter sejem Dom z nagrado GR Zelena misija za zeleno gradnjo oziroma s strokovnim svetovanjem ZRMK. Zelena pisarna npr. pa je vsebinski sklop na Ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu.
Lani oktobra smo v okviru sejma Narava–zdravje kot zlati pokrovitelj podprli konferenco Zelena delovna mesta v organizaciji Life Style natural in sprejeli vlogo testnega primera pri določanju meril za zelena podjetja v praksi.
Gospodarsko razstavišče je tudi pokrovitelj oziroma partner prireditev humanitarnih prireditev, npr. Bazar Sila in Beli obroč.

Na sejmu Narava-zdravje je znano, da je vstopnica malce drugačna – odslužen mobitel, baterije… Se ta pristop obrestuje? Je učinek vzajemen – torej stroški pokriti in okolju prizanešeno?
Za zdaj sodelujemo s Si.mobilom, veseli nas, da je odziv tako dober, da spodbujamo pri tem tudi šole in vrtce. Lani si je z odsluženim mobitelom sejem ogledalo 3.775 ljudi. Kar se tiče stroškov, pa vam lahko odgovorim, da nismo prijazni samo do okolja, pač pa tudi do obiskovalcev.

Kam potem z »vstopnicami« obiskovalcev?
Si.mobil sodeluje s podjetjem Interseroh http://www.interseroh-slo.si/si/, ki je poskrbelo za reciklažo odsluženih mobilnikov.

Gospodarsko razstavišče ima 23 večnamenskih dvoran. Je katera od teh izdelana izključno pasivno – dobra izolacija, varčne žarnice…, ali to vpeljujete postopoma?
Po obnovi GR v letih 2005-2009 smo v celoti obnovili steklene fasade, s tem smo bistveno zmanjšali toplotno prevodnost, ogrevanje imamo zagotovljeno iz toplovodnega mestnega omrežja, prav tako je bila že v letih 2005-2009 okoljsko ustrezno posodobljena osvetlitev objektov. V dvoranah in drugih prostorih GR uporabljamo tako svetilke z vačnimi žarnicami kot tudi svetilke z neonskimi žarnicami. Smo v postopku preverjanja možnosti za izkoriščanje sončne energije s pomočjo fotovoltaike.

Za katero od dvoran pa je največ zanimanja oz. jo je najtežje rezervirati?
Leta 2011 je bila najbolj zasedena dvorana Kupola, konkretno: prek 50-odstotna povprečna letna zasedenost.

Ali stranke kdaj zahtevajo »ekološko naravnanost« dvorane?
Predvsem so na ekološko naravnanost dvoran bolj občutljive tuje stranke, ki so navajene visokih standardov iz tujine. Pričakujejo vsaj minimalne pogoje, kot so ločevanje odpadkov, uporabo varčnih žarnic, minimalno porabo vode v straniščnih kotličkih, pipe s senzorji, sušilce za roke namesto papirantih brisač, uporabo vrčev z vodo iz pipe namesto plastenk ali pa balonov z vodo ipd. Imamo pa tudi dober primer ekološke osveščenosti s Convente –mednarodne borze industrije srečanj, na kateri so nas povabili, da izpolnimo vprašalnik o tem, kako ekološko ozaveščeno je naše podjetje. Povedali so nam, da smo se izmed vseh sodelujočih na borzi najbolj odgovorno odzvali …

Ali pri »cateringu« priskrbite slovenske proizvode oz. ponudnike lokalno pridelane, ekološke hrane?
Strankam posredujemo kontakte cateringov s katerimi sodelujemo, naprej pa se dogovorjajo sami. Nekateri izmed njih ponujajo tudi catering z ekološko pridelanimi slovenskimi proizvodi na željo naročnika.

Kaj pa zasebno? Imate stalno nakupovalno vrečko, kupujete slovenske proizvode, ločujete odpadke… skratka, ste okolju prijazni?
Stalne nakupovalne vrečke res nimam, so pa v njej/njih skoraj izključno slovenski proizvodi. Do te teme sem še posebej občutljiv, saj sem dolga leta bil na vodstvenih položajih v slovenski živilski industriji. Pazim, kako se prehranjujem, večinoma posegam po ekoloških živilih.
Odpadke ločujem, prizadevam si, da bi bil okolju prijazen. To je edina možna pot, druge ni.

Hodite na delovno mesto z avtom, s kolesom, z javnim prevozom…?
V službo se vozim s svojim avtom, saj živim na obrobju Ljubljane in praktično nimam druge možnosti.

Kje najraje preživljate prosti čas kar vam ga ostane? Vas vleče kaj v naravo?
V naravi sem pogosto, rad zahajam v bližnje Pohograjsko hribovje. Rad se ukvarjam s športom. Smučam na snegu in na vodi, igram tenis in golf, tečem. Stik z naravo je pomemben za sprostitev od napornega delovnega tedna, šport pa poskrbi za ravnovesje. Zdrava prehrana in gibanje – kot ju spodbujamo tudi na sejmu Narava-zdravje.