Gospodarsko razstavišče je bilo ustanovljeno 20. marca 1954. Nastalo je na pobudo slovenskega gospodarstva in trgovinske zbornice kot profesionalna organizacija za prirejanje sejmov in razstav.
KJER DOGODKI OŽIVIJO. ŽE 70 LET.
V 70 letih se je Gospodarsko razstavišče razvilo v sodoben prireditveni center v središču prestolnice. Na skupno 21.162 kvadratnih metrih razstavnih površin (12.318 m2 notranjih in 8.844 m2 zunanjih) poleg sejemske vse bolj razvijajo kongresno dejavnost. 23 večnamenskih dvoran, ki so fleksibilne, večina od njih v pritličju in z dnevno svetlobo, sprejme od nekaj deset do 2200 udeležencev. Letno se na GR odvije 250 različnih dogodkov, namenjenih različnim generacijam, ki jih obišče prek pol milijona ljudi. Podjetje od novembra 2010 vodi mag. Iztok Bricl.
Najstarejši povojni in največji prireditveni center v Sloveniji
Že junija 1955 na novem prizorišču ob tedanji Titovi, danes Dunajski, organizirajo Mednarodno razstavo predelave in uporabe lesa. Tega leta se je odvila tudi 1. Jugoslovanska razstava vin v Ljubljani, ki velja za predhodnico najstarejšega ocenjevanja vin na svetu Vino Ljubljana.
Mejnik v kongresni dejavnosti je zagotovo VII. Kongres Komunistične partije Jugoslavije aprila 1958.Sledili so mednarodni kongresi in simpoziji s področja znanosti, tehnologije, medicine, elektronike, kulture in drugih področij. Tu so se vse do izgradnje Hale Tivoli (1963-65) odvila številna svetovna športna prvenstva. Na Gospodarskem razstavišču je imela leta 1956 nacionalna TV svoj prvi studio, v katerem je nastopal tudi znameniti Frane Milčinski Ježek. Leta 1959 je imel tu svoj koncert legendarni kralj džeza Louis Armstrong. Tu je leta 1964 gostovala Slovenska popevka, na kateri je Marjana Deržaj za nepozabno Poletno noč dobila prvo nagrado občinstva. Tu so bila priljubljena silvestrovanja, vinski sejmi in najstarejše svetovno ocenjevanje vin na svetu ter številni sejmi od mode, elektronike, razstave cvetja, zelenja in gob do Slovenskega avtomobilskega salona in, seveda, sejmov, ki jih zadnja leta beležimo na koledarju prireditev GR-ja.
Moderna funkcionalistična arhitektura
Zasnova Gospodarskega razstavišča je upoštevala sodobno arhitekturo, za katero je značilna postopna gradnja posameznih paviljonov, ki naj bi bili vsak zase tehnološki in arhitekturni dosežek. Vse dvorane, razen dvorane Kocka, nosijo pečat moderne funkcionalistične arhitekture in so tudi zaščitene kot arhitekturna dediščina. Razstavišče so zasnovala ugledna imena povojne urbanistične podobe Ljubljane: Ilija Arnautović, Branko Simčič, Marko Šlajmer in Milan Mihelič. Fontano Urška in Povodni mož so kot prvi vrteči se kip v Sloveniji postavili na zunanji ploščadi GR-ja leta 1957 in je delo akademskega kiparja Stojana Batiča.
Trajnostni koraki
· Sončni elektrarni predstavljata mejnik za Gospodarsko razstavišče in njegovo trajnostno preobrazbo
Trajnostna
transformacija je ključnega pomena za spodbujanje razvoja industrije srečanj.
Prizorišča igrajo ključno vlogo in so pionirji pri sprejemanju trajnostnih
pobud. Trajnostni razvoj in skrb do okolja sta pomembni načeli delovanja Gospodarskega
razstavišča.
Celotna
streha dvorane Kocka, največje dvorane Gospodarskega razstavišča, je prekrita s
sončnimi paneli. V naslednjih dneh bo na omrežje priklopljena še dodatna sončna
elektrarna z močjo100 MWh električne energije. Skupaj bosta v povprečju na leto
proizvedli 462 MWh električne energije.
Gospodarsko
razstavišče bo z novimi pridobitvami letno izpustilo 460 ton manj CO2, pokurilo
38 ton manj premoga in pomagalo rešiti 25.150 dreves.
Namestitev
fotonapetostnih modulov na strešne površine je upoštevala in ohranila osnovne
arhitekturne lastnosti in sam videz objektov.
• V mislih in dejanjih z naravo
Na
Gospodarskem razstavišču je bila izvedena tudi vrsta drugih trajnostnih ukrepov
za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, vključno z ravnanjem z odpadki
(ločujejo 16 različnih vrst odpadkov), ukrepi za varčevanje z energijo in
odpravo plastike na skoraj vseh dogodkih. K trajnostnemu pristopu usmerjajo
tudi obiskovalce in jih skupaj z Ljubljanskim potniškim prometom vzpodbujajo k
uporabi javnega prevoza za obisk prireditev.
• 70 sadik za 70 let
Na
Gospodarskem razstavišču ohranjajo obseg zelenih površin in skrbijo za sajenje
novih. Ob praznovanju jubileja bodo razstavišče odeli v zeleno in ga tako
naredili še bolj privlačnega za obiskovalce in mesto, kjer domuje. Zasajenih bo
več kot 70 sadik. Pri sajenju je sodelovala celotna ekipa GR, ob pomoči
podjetja Dobrovita - družbe za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. S tem
prizadevanjem želi GR prispevati k ozelenitvi celotne Ljubljane.