|
Na današnji dan, pred 70 leti, 20. marca 1954 je
bilo ustanovljeno Gospodarsko razstavišče (GR). Nastalo je na pobudo
slovenskega gospodarstva in trgovinske zbornice kot profesionalna
organizacija za prirejanje sejmov in razstav. V zadnjih sedmih desetletjih se
je GR razvil v vodilni prireditveni center v Sloveniji, ki gosti različne
dogodke od sejmov in razstav, kongresov, korporativnih dogodkov do koncertov,
maturantskih plesov in drugih prireditev. Zaradi najsodobnejših zmogljivosti,
opreme za vse vrste dogodkov in ekipo, ki je zavezana k odličnosti storitev,
je postal priljubljena lokacija za organizatorje in udeležence.
O zgodovini Gospodarskega razstavišče
Izgradnja Gospodarskega razstavišča, kot ga poznamo danes je potekala
postopoma. Najprej so med letoma 1957 in 1958 zgradili dvorano Kupolo (A),
nato leta 1960 paviljon Jurček (E), leto zatem Marmorno dvorano (B) ter leta
1967 Stekleno dvorano (C). Leta 1957 sta v fontani na dvorišču Gospodarskega
razstavišča zaplesala Batičeva Urška in Povodni mož, kot prvi mobilni kip v
Sloveniji. Razstavišče so zaznamovala ugledna imena povojne urbanistične
arhitekture: Ilija Arnautović, Branko Simčič, Marko Šlajmer in Milan Mihelič.
Večina dvoran je zaščitenih kot arhitekturna dediščina.
Že junija 1955 so na novem prizorišču ob tedanji Titovi, danes Dunajski,
organizirali Mednarodno razstavo predelave in uporabe lesa. Istega leta je
bila organizirana 1. jugoslovanska razstava vin v Ljubljani, ki je
predhodnica mednarodnega sejma Vino in mednarodnega
ocenjevanja vinskih vzorcev.
Mejnik v kongresni dejavnosti je zagotovo 7. kongres Zveze komunistov
Jugoslavije aprila 1958 v pred tem zanj zgrajeni dvorani Kupola. Kot spomin
nanj so na dvorišču postavili 45 metrov visok železobetonski obelisk, ki je
delo arhitektov Marka Šlajmerja in Vladimirja Braca Mušiča. Sledili so
mednarodni kongresi, simpoziji in sejmi s področja znanosti, tehnologije,
medicine, elektronike, kulture in drugih področij. Tu so se vse do izgradnje
Hale Tivoli (1963-65) odvila številna svetovna športna prvenstva. Leta 1956
je imela nacionalna televizija na GR svoj prvi studio, v katerem je nastopal
tudi znameniti Frane Milčinski Ježek. Leta 1959 je v dvorani Kupola nastopal
legendarni kralj džeza Louis Armstrong, leta 1964 pa je na Slovenski popevki
Marjana Deržaj zapela nepozabno Poletno noč.
Dogajanje na Gospodarskem razstavišču
Sejmi so še vedno najpomembnejša dejavnost Gospodarskega razstavišča. V
letošnjem letu sta že izpeljana sejem turizma Alpe-Adria in največji sejem v
organizaciji GR, to je Sejem Dom, sejem graditeljstva, ki si ga je ogledalo
prek 40.000 obiskovalcev. Jeseni bo potekal še Sejem Narava-zdravje, kateremu
se vzporedno priključi še BIOEXO, razstava eksotičnih živali, ter Sejem
Ambient in Dom plus, sejem notranje opreme in graditeljstva. Zvrstili se bodo
tudi sejmi drugih organizatorjev, odvili so se že Informativa, Sejmi okusov
GASTexpo, Mednarodni sejmi IFAM, INTRONIKA, ROBOTICS, do konca leta
pričakujejo še Game Gang Show, Sejem kozmetike, lepote in frizerstva, Dneve
medgeneracijskega sožitja, Otroški bazar,
40. Slovenski knjižni sejem in druge.
Na mednarodnih kongresih gostijo hkrati tudi več kot 2.000 udeležencev,
praviloma jih spremlja tudi bogata razstava. Najpomembnejši kongresni dogodek
v letošnjem letu bo zagotovo konferenca Ecsite, srečanje strokovnjakov s
področja popularizacije ter komuniciranja znanosti, kulture ter projektov,
vezanih na trajnostni razvoj, raziskave in tehnologije. Dogodek združuje
udeležence iz več kot 323 evropskih in svetovnih institucij iz več kot 50
držav.
V zadnjih letih pa so na odru Gospodarskega razstavišča nastopila že številna
znana imena, kot so Freddy Corsten, Tiesto, DJ Umek, Magnifico, Avicii,
Calvin Harris, David Morales, Afrojack, Ceca, Halid Bešlić, Željko Joksimović
in Fehtarji, ter še mnogi drugi.
Gospodarsko razstavišče nadaljuje s trajnostnimi koraki
Sončni elektrarni predstavljata mejnik za Gospodarsko razstavišče in njegovo trajnostno preobrazbo
Trajnostna transformacija je ključnega pomena za spodbujanje razvoja
industrije srečanj. Prizorišča igrajo ključno vlogo in so pionirji pri
sprejemanju trajnostnih pobud. Trajnostni razvoj in skrb do okolja sta
pomembni načeli delovanja Gospodarskega razstavišča.
Celotna streha dvorane Kocka, največje dvorane Gospodarskega razstavišča, je
prekrita s sončnimi paneli. V naslednjih dneh bo na omrežje priklopljena še
dodatna sončna elektrarna z močjo100 MWh električne energije. Skupaj bosta v
povprečju na leto proizvedli 462 MWh električne energije.
Gospodarsko razstavišče bo z novimi pridobitvami letno izpustilo 460 ton manj
CO2,
pokurilo 38 ton manj premoga in pomagalo rešiti 25.150 dreves.
Namestitev fotonapetostnih modulov na strešne površine je upoštevala in
ohranila osnovne arhitekturne lastnosti in sam videz objektov.
V mislih in dejanjih z naravo
Na Gospodarskem razstavišču je bila izvedena tudi vrsta drugih trajnostnih
ukrepov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, vključno z ravnanjem z
odpadki (ločujejo 16 različnih vrst odpadkov), ukrepi za varčevanje z
energijo in odpravo plastike na skoraj vseh dogodkih. K trajnostnemu pristopu
usmerjajo tudi obiskovalce in jih skupaj z Ljubljanskim potniškim prometom
vzpodbujajo k uporabi javnega prevoza za obisk prireditev.
70 sadik za 70 let
Na Gospodarskem razstavišču ohranjajo obseg zelenih površin in skrbijo za
sajenje novih.
Ob praznovanju jubileja bodo razstavišče odeli v zeleno in ga tako naredili
še bolj privlačnega za obiskovalce in mesto, kjer domuje. Zasajenih bo več
kot 70 sadik. Pri sajenju je sodelovala celotna ekipa GR, ob pomoči podjetja
Dobrovita - družbe za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. S tem
prizadevanjem želi GR prispevati k ozelenitvi celotne Ljubljane.
|