Več kot 250 udeležencev je prisluhnilo vrhunskim mednarodnim strokovnjakom s področja nanotehnologije na Srečanju s prihodnostjo, ki ga je 6. maja na Gospodarskem razstavišču organiziral Janez Škrlec (RRD), član Sveta za znanost in tehnologijo RS, partnerstvo nad dogodkom pa je med drugimi prevzelo tudi Gospodarsko razstavišče.
Nanotehnološki dnevi pod sloganom »Srečanja s prihodnostjo« so največji dogodki na področju nanotehnologije in sorodnih ved pri nas. Na njih vrhunski strokovnjaki iz inštitutov, fakultet in univerz predstavijo nove tehnologije, ki so vedno bolj fokusirane tudi v aplikativnost teh tehnologij, tako v industriji, gospodarstvu, medicini, energetiki, vojaških, vesoljskih in drugih področjih. Nanotehnološki dnevi so hkrati tudi učinkovita srečanja gospodarstva in znanosti.
Odličen uvodni nagovor sta prispevala ministrica za izobraževanje, znanost in tehnologijo prof. dr. Maja Makovec Brenčič in direktor Instituta Jožef Stefan prof. dr. Jadran Lenarčič.
Na 12. nanotehnološkem dnevu je bilo govora o povezanosti nanotehnologije z bioniko in razvoju bionskih rok naslednje generacije, kar pomeni, da so nove bionske roke bistveno zanesljivejše, uporabnejše in izdelane iz novih, človeškemu organizmu in okolju bolj prijaznih materialov. Na nanotehnološkem dnevu je bil opisan konkreten primer, kako so pacientu odstranili biološko roko in jo nadomestili z bionsko in da je pacient z bionsko roko lahko delal celo v gradbeništvu. Nadalje so bili predstavljeni izzivi na področju komunikacije možgani stroj, kakšen je nanotehnološki stik bioloških in tehnoloških sistemov in kaj nam prinaša razvoj vsadkov, tako v smeri diagnostike kot rehabilitacije po poškodbah in boleznih. Kaj nam prinašajo magnetni nanomateriali in karakterizacija magnetnih tekočin za različne medicinske aplikacije.
Nanotehnološki dan je ponudil odgovore, kakšna je vloga sintezne biologije danes in kakšna bo jutri. Kaj pomeni za človeštvo in še zlasti za medicino in posredno zdravje. Kakšen je razvoj nanostruktur po želji, kako lahko zglede iz narave prenesemo v tehnologijo, kakšni so inženirski principi za sintezno biologijo in drugo. Na nanotehnološkem dnevu se je izhajalo iz podmene, da bo prav sintezna biologija prinesla novo tehnološko revolucijo. V tem okviru so bile izpostavljene naslednje usmeritve: v zdravje (zdravljenje ter diagnostiko), nove materiale in bionanomateriale, procesiranje informacij, v biosenzoriko in celične tovarne, v nova zdravila in nove terapevtske pristope. Predstavljeni so bili tudi slovenski dosežki na tem področju.
Zaradi vse večjih zahtev sodobne industrije, še zlasti avtomobilske, se iščejo novi izzivi uporabe nanotehnologije, tako v materialih kot procesih obdelave materialov. Eno od pomembnih področji danes je razvoj in izdelava nanostrukturiranih trdih zaščitnih prevlek za obdelovalna orodja v industriji. Vse večji izzivi so po zagotavljanju boljših lastnosti, večji vzdržljivosti, boljši prilagodljivosti in cenovni dostopnosti. Danes gre razvoj nanotehnologije na številna pomembna področja. Eno od teh je področje energetike in konkretno shranjevanje toplote. Na nanotehnološkem dnevu je bil predstavljen princip shranjevanja toplote v nanoporoznih materialih, načinih za optimizacijo materialov za izboljšanje gostote shranjevanja in zmogljivosti hranilnikov. Kemijski inštitut v Ljubljani je edini pri nas, ki razvija materiale za shranjevanje toplote v nanoporoznih materialih za koncept sezonskega shranjevanja toplote.
Strokovne teme, dosežke in razvojne trende na zgoraj izpostavljenih področjih so predstavili: prof. dr. Aleš Holobar s FERI – Univerze v Mariboru, doc. dr. Miran Čekada iz Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Nataša Zabukovec Logar iz Kemijskega inštituta v Ljubljani, doc. dr. Miloš Bekovič s FERI – Univerze v Mariboru in prof. dr. Roman Jerala iz Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Nanotehnološki dan so podprli Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kemijski inštitut v Ljubljani, Institut Jožef Stefan, Center odličnosti Nanocenter, Center odličnosti NAMASTE, Univerza v Mariboru, FE- Univerza v Ljubljani, Univerza v Novi Gorici, Nacionalni inštitut za biologijo v Ljubljani, Visoka šola za bioniko na Ptuju, Slovensko inovacijsko stičišče in številna ugledna podjetja: Pipistrel, Skylabs, Cosylab, EUREL, ROTO, EKOSEN, VRC, Dobre rešitve d.o.o, Gospodarsko razstavišče in drugi.
Medijski partnerji so bili: IRT 3000, KVADRATI, Finance, Ventil, Računalniške novice in drugi.